V tretjem stoletju je reformator cesar Dioklecijan (243–316) neusmiljeno preganjal kristjane. Ob prihodu namestnika Aquilinusa v pokrajino Noricum (današnja Avstrija) se je v kraju Lorch začel neusmiljen lov na kristjane.
Štirideset jih je ujel in vrgel v temnico. Ko je to izvedel Florjan, upokojeni glavni častnik v mestu Cetium, je pohitel v Lorch in sam priznal, da je kristjan. Zaradi tega je cesarjev namestnik zahteval, da žrtvuje darila rimskim bogovom, kar pa je Florjan zavrnil. Zaradi svojega prepričanja so ga mučili in na koncu odločili, da ga vržejo z mlinskim kamnom okrog vratu z mostu v reko Enns. Oseba, ki ga je potisnila v reko, je oslepela, reka pa se je ustrašila tega dejanja in ga izpljunila na skalo, kjer ga je začel varovati orel z razprostrtimi krili v obliki križa.
Na prizorišče je prišel svetnik, ki je neki ženi pokazal, kje leži truplo. Ženska je vpregla volove in se odpeljala z vozom do reke, kjer je truplo naložila. V strahu pred neverniki ga je pokrila z vejami in slamo.
Vprežene živali so bile žejne in utrujene od vleke ter niso mogle vleči voza dlje od mesta pokopa. Na ženin prošnjo je iz zemlje pritekel studenec, iz katerega še danes teče voda. Napojene živali so truplo odpeljale do mesta, ki ga je svetnik pokazal ženi. Zaradi naraščajočega preganjanja kristjanov so ga hitro in na skrivaj pokopali.
Po tem dogodku so se na tem mestu začeli dogajati čudeži; iz ljudi so bili odgnani zli duhovi, vsak bolan kristjan pa je občutil olajšanje svojih težav. Medtem so bili štirideset kristjanov, zaprtih v temnici, tam umorjeni. Danes je na tem kraju znameniti benediktinski samostan sv. Florijana. Ta dogodek se je zgodil 4. maja 304. Prav zaradi tega dogodka je bil 4. maj proglašen za dan svetega Florjana.
Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot rimskega častnika s čelado na glavi ter vedrom v roki, s katerim gasi gorečo hišo ali vas.
