Mineva 130 let od ustanovitve našega prostovoljnega gasilskega društva, ko so se napredni Ribničani odločili ustanoviti  »požarno brambo«  v Ribnici. To lepo obletnico je društvo je društvo doseglo kljub občasnim težavam in sušnim letom. Tega pa ne bi bilo, če društvo ne bi imelo v svojih vrstah prizadevnih, požrtvovalnih in sposobnih članov. Naloga požarne brambe je bila pomagati ljudem v sili in jih obvarovati pred »rdečim petelinom« ter  drugimi nesrečami, kar je vodilo tudi v današnjih časih.

Z razglasom št. 67 je 5. septembra 1869 županstvo Ribnica občanom naznanilo, kaj vse morajo storiti, da bi se obvarovali pred ognjem: » nobeden se ne sme v štali, skednju  ali kozovcu z golo svečo znajdt. Vodne posode morajo biti napolnjene vsak večer.  Raufenki in velbje  zmerej v dobrem in čistem stanju biti…«.  Že v tem letu je Ribnica dobila svojo prvo brizgalno na vozu na ročni pogon. Nabavili so jo pri firmi Kunst na Dunaju.

Začetnik in eden od ustanoviteljev organiziranega gasilstva v Ribnici je bil Jožef FLESCH, ki je že leta 1873 nameraval ustanoviti »gasilno društvo« in je že nabral 30 mož in fantov, a stvar se je razblinila, ker občinski odbor ni priskočil na pomoč za nabavo orodja in oprave. Brez te pomoči ne gre tudi v današnjem času.

Do ustanovitve »požarne brambe na prostovoljni osnovi« je prišlo pred 130 leti, ko je 15. septembra 1885 deželni odbor Kranjske izdal »Postavo«, ki županstvom »naroča«, da se ustanove prostovoljne požarne brambe«. Tako je bila tudi v Ribnici ustanovljena »Prostovoljna požarna bramba«.

Po velikem požaru, ki je izbruhnil 8. julija 1887. leta in je uničil večji del trga Ribnice, so tržani utrdili svoje društvo. Izdelali in odobrili so »Društvena pravila«, županstvo pa je društvu prepustilo v uporabo vse dotedanje občinsko gasilno orodje.

Društvo je polno zaživelo šele leta 1894, ko se je zbralo 39 prostovoljcev, ki so prvi poimensko znani gasilci iz Ribnice, Gorenje vasi in Hrovače. Kot ustanovni člani PGD Ribnica so navedeni: Franjo Pirker, Ivan Arko, August Juvanc, Jožef Flesch, Franjo Picek, Markič ?, Janez Petek, Ivan Novak, Franjo Tekavec, Jaka Oražem, Hutter (dimnikar), Pavel Vesel, Janez Sušnik, D. Zupančič, J. Samide, Ivan Lovšin, Ivan Knol, Karol Kralj, Josip Rak, Eugenio Ivanc, Franjo Pretnar, Janez Tanko, Anton Češarek, Alois Škrbic, Franz Ložar, Karl Češarek, Franc Klun, Janez Češarek, Josip Muller, Ludvig Burger, Janez Arko, Ivan Drčar, Janez Štamfelj, Franc Križman, Janez Novak, Jaka Klun, Franc Drčar, Franjo Sterle, Miha Škrabec in Josip Pajnič.

Izvolili so odbor, ki naj bi aktivneje vodil delo društva in sicer:

• Franjo Pirker – načelnik
• Ivan Arko – podnačelnik
• August Juvanc – tajnik
• Jožef Flesch – blagajnik
• Šest odbornikov – ni podatka.

Odbor je začel s svojim delom in kmalu so bili vidni sadovi .V časopisu Gasilec je bila prvič  zabeležena zahvala »Občine Sušje« za pomoč pri omejitvi večjega požara v vasi Sušje. Društvo se je resno lotilo dela na področju požarnega varstva.

Dne 21 .avgusta 1898 je društvo vstopilo v novo nastalo »Zvezo Kranjskih gasilskih društev. Še istega leta je sodelovalo na slavnostnem shodu Zveze. Da je bilo društvo velika opora narodne zavesti je razvidno iz tega, da so se vsi člani udeležili XIII. Skupščine Družbe Cirila in Metoda dne 11. avgusta 1898 v Ribnici. V letu 1899 je postal načelnik upravnega odbora ing. Anton Rudež, ki je vodil društvo vse do leta 1919.

Požarna bramba je imela svojo gasilsko shrambo v tesnem prostoru v stari ljudski šoli. Razvijajoče gospodarske prilike središča Ribnice in okolice so narekovale potrebo po novih  tehničnih pripomočkih in primernejšem prostoru za njeno delovanje. Na seji upravnega odbora 8. junija 1900 so prvič obravnavali načrt za gradnjo novega gasilskega doma. Pričela so se priprave za zidavo in po vztrajnem delu se je ta ideja uresničila. Prvi gasilski dom je bil zgrajen in dan v uporabo 15. 9. 1903.

Dne 30. Junija 1901 se je »Prostovoljna požarna bramba« preimenovala v Prostovoljno gasilsko društvo. Za svoje delovanje je imela gasilska enota močno podporo lokalne oblasti, tako da je bila sodobna oprema zagotovljena.

Poleg novo zgrajenega gasilskega doma, ki je bil za takratne razmere dokaj prostoren, se je moralo društvo opremiti še z modernimi tehničnimi sredstvi. Leta 1904 je imelo društvo že tretjo brizgalno in raztegljivo lestev na vozu. Tako opremljeno društvo je nemoteno delovalo do prve svetovne vojne.

V začetku leta 1914 so bili v društveni odbor izvoljeni:

• Inž .Anton Rudež, graščak – načelnik
• Franc Drčar, strojni pletilec – podnačelnik
• August Juvanc, brivec, frizer – tajnik
• Janez Petek, mizar – blagajnik
• Alojz Lovšin, kmet – četovodja brizgalničarjev
• Ivan Kovačič,delavec – četovodja plezalcev
• Janez Lesar, kovač – orodjar

Večina članov društva je bila vpoklicana v vojsko. Gasilski dom je zasedlo vojaštvo. Dom je služil kot shramba in kuhinja za bolnico, ki je bila nastanjena v bližnji osnovni šoli. Društvo je utrpelo veliko škodo tudi na orodju in opremi.

8. septembra 1919 je bil na pobudo predvojnega podnačelnika Franca Drčarja prvi občni zbor po I. svetovni vojni. Vodstvo društva je prevzel novi načelnik Konrad Erhovnic, uslužbenec na opekarni. Poleg podnačelnika F. Drčarja in tajnika A. Juvanca so upravni odbor sestavljali še blagajnik Ivan Petek, četovodja brizgalničarjev Alojz Lovšin in po letu 1924 Alojz Lesar, četovodja varuhov Jože Lovšin – Bobnar z Mlake, orodjar Janez Lesar, člani odbora pa Ivan Kovačič, Alojz Češarek in Ivan Drobnič.

Ob 40 letnici delovanja društva 30. Avgusta 1924 so izvedli na osrednjem ribniškem trgu veliko gasilsko vajo. Na prireditvi je vse navzoče nagovoril zvezni tajnik tov. Hojnik. Štirje člani društva so prejeli  »srebrno zaslužno medaljo« in diplomo za 30 letni delo. To so bili France Drčar, Ivan Sušnik, Ivan Lesar in Ivan Petek.

Kmalu se je pokazala potreba po uspešnejši brizgalni. Velik požar v Prigorici  leta 1926 je bil povod za nakup štirikolesne motorne brizgalne ROSENBAUER, ki se je kasneje večkrat izkazala; prvič ob velikem požaru v Goriči vasi 13. septembra 1927.  Vaški hudomušnež se je takrat takole izrazil o brizgalni:«Šprica je že dobra šprica, samu ogna je premalu!«.Za polno izkoriščanje  kapacitete motorne brizgalne pa ja bilo potrebno nabaviti še ustrezno količino cevi in ostale pripomočke. Dotacija Občine in 6% sklada od zavarovalnic ni zadoščalo za stroške, zato so si skušali pomagati s prirejanjem veselic na prostem, srečelovov in tombol.

V letu 1936 je društvo nabavilo prenosno motorno brizgalno z ILO motorjem.

V letih do druge svetovne vojne je bilo opravljenega veliko dela. Od leta  1924  do leta 1940 je društvo pripeljal na visoko stopnjo delovanja Alojz Lesar, ki se je sam izpopolnjeval in svoje znanje prenašal na operativne člane društva. Seznanjal se je s tujo literaturo in tudi sam objavil veliko člankov s področja operativne dejavnosti in društvenega utripa v reviji GASILEC. V tem času je v društvu aktivno delovalo 30 do 40 članov.

Ob izbruhu II. svetovne vojne je bilo veliko gasilcev mobiliziranih ali interniranih. Nemci so odnesli gasilski agregat, motorna brizgalna je bila uničena. Po osvoboditvi se je društvo znašlo pred težkimi problemi. Za silo so leta 1949 popravili motorno brizgalno. Predsednik je bil tedaj Jože Drčar, poveljnik pa Ivan Rober.

Na kulturnem področju je v društvu občasno delovala dramska skupina. Vodil jo je Tone Petek, ki  je bil celih 43 let tudi blagajnik društva, igre pa je režiral Lado Vanič. Že pred vojno je delovala tudi tamburaška skupina in fanfaristi: Alojz Lovšin, Ivan Drobnič , Vinko Drnulc, France Češarek in Alojz Kos. Med drugo svetovno vojno so instrumente zasegli Italijani, zatem je ta kulturna dejavnost zamrla. Leta 1950 so na pobudo poveljnika Ivana Roberja ustanovili Godbo na pihala. Vodil jo je izkušen godbenik Milo Juvanc. V letu 1978 se je preoblikovala v samostojno društvo Ribniška pihalna godba.

Leta 1952 je društvo dobilo prvo avto, izrabljen Chevrolet, ki ga je vzdrževal mehanik Tone Dejak. V letu 1954  je društvo pridobilo gasllski avto TAM PIONIR. Uporabljali so ga  za prevoz moštva, orodja in opreme. Nato je društvo 20. decembra 1958 od Gasilske brigade Ljubljana prevzelo rabljeno avtocisterno FORDSON. Za šoferja je bil določen France Ruparčič, za pomočnika pa Ivan Vesel. Ob 75letnici društva, leta 1960  je društvo pridobilo novo motorno črpalko Rosenbauer, v letu 1969 pa sodobno kombinirano vozilo TAM 5500.

Leto 1961 je bilo za PGD Ribnica najbolj tragično v 130 letni zgodovini. V prometni nesreči z gasilskim vozilom v Loškem potoku so življenje izgubili štirje gasilci, Franc Ruparčič iz ribniškega PGD ter Ana Ulaga, Milan Žuk in Silvo Češarek, člani IGD Inles Ribnica.

Ponovno je društvo zaživelo z odprtjem novega gasilskega doma leta 1977. Dograjen in prenovljen je bil na isti lokaciji. Za prenovo gasilnega doma so veliko prispevale tedanje ribniške delovne organizacije RIKO, ITPP, ŽIČNICA, INLES in STANOVANJSKA SKUPNOST. Seveda gre zasluga tudi članom PGD Ribnica, posebno so se izkazali Edo Tanko, Anton Adamič iz Zadolja, Janez Gorše in Alojz Kos. Leto kasneje je gospodar gasilskega doma postal Matjaž Virant, ki se je z družino vselil v družinsko stanovanje v  domu in v njem živel do leta 1993. V tem času je opravil šolo za poklicne gasilce v Ljubljani in nato prevzel mesto predsednika. Za poveljnika  je bil izbran Jože Petelin, Šuščev z Gase, in to delo opravljal vse do prerane smrti leta 2002. Od leta 1993 je gospodar doma Frenk Prelesnik iz Goriče vasi.

Leta 1979 je društvo dobilo novo avtocisterno TAM 110 za prevoz 4000 l vode in za gašenje. Nabavljen je bil tudi vodni top, prikolica za gašenje z 250 kg prahu in reševalni prt oz. zaprta drča za reševanje z višine. Izkazalo se je, da je treba dobro opremiti centralno gasilsko društvo, ki oskrbuje prebivalstvo celotne občine in za potrebe industrije, ki je še danes skoncentrirana v sami Ribnici. Velika pridobitev za požarno varnost v občini je predstavljalo l. 1983 nabavljeno vozilo TAM 170. Staro vozilo so na podjetju RIKO Ribnica predelali, tako da ga je Gasilska zveza Ribnica dodelila v uporabo PGD Dolenja vas. V letu 1985 je društvo dobilo še eno vozilo; TAM 130 z visokotlačno črpalko, ki omogoča učinkovito gašenje z vodno meglo, zlasti v zaprtih prostorih. Zatem smo pridobili še terensko vozilo za prevoz moštva.

Leta 1995 je prišlo do pomembne prelomnice v društvu. Z Republiško upravo za zaščito in reševanje smo podpisali pogodbo o zagotavljanju pripravljenosti za reševanje v prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Tako smo  za novo dejavnost pridobili tudi državna sredstva. Nabavili smo 26 kompletov oblek za zaščito gasilcev, ki jih uporabljamo tudi pri gašenju požarov, kar je še vedno naša osnovna dejavnost v občini in širši okolici. Že v letu 1998 smo kupili novo vozilo TOYOTA HYLUX, ki smo ga nadgradili z ustrezno opremo za reševanje v prometnih nesrečah.

Prizadevni člani PGD Ribnica  iščejo tudi druge oblike pridobivanja finančnih sredstev  za svojo dejavnost. Prvi v občini Ribnica , leta 1995, smo se lotili izdaje svojega koledarja. Ob novem letu obiščemo preko 700 gospodinjstev v svojem okolišu in jih ob voščilih zaprosimo tudi za prostovoljni prispevek za razvoj društva. Sodelujemo tudi s Turističnim društvom Ribnica zlasti pri pripravi Ribniškega sejma.

Društvo je opravilo analizo intervencij, ki potrjuje potrebo po sodobni in kakovostni opremi. V 10 letih od 1995 do 2004 so člani društva sodelovali v 163 intervencijah. Od tega je bilo 116 požarov, 40 prometnih nesreč in 7 nesreč z nevarno snovjo.

Nekaj let po adaptaciji in dograditvi starega gasilskega doma se je pokazalo pomanjkanje prostora za shranjevanje opreme in vozil v lasti PGD Ribnica. Že v osemdesetih letih smo začeli v upravnem odboru društva razmišljati o gradnji dodatnih garaž. Do gradnje ni prišlo iz več razlogov. Leta 1995 smo od takratnega vodstva podjetja INLES Ribnica dobili v dar zemljišče poleg doma, za kar sta bila najzaslužnejša takratni direktor France Ilc in pa član društva Janez Gorše.. Do odločitve oz. začetka gradnje je prišlo v letu 2002, ko smo na  upravnem odboru določili gradbeni odbor. Vodil ga je Janez Gorše, ki je vodil že adaptacijo starega gasilskega doma. S pomočjo številnih donatorjev in lastnim delom smo stavbo spravili pod streho in jo na slovesnosti ob 120 letnici leta 2005 predali namenu. Ureditev zgornjih prostorov in priprava za tehnični prevzem se je zavlekla do leta 2008, ko se je na rednih volitvah zamenjalo vodstvo na OGZ Ribnica in PGD Ribnica. Začeli smo tvorno sodelovati v obojestransko zadovoljstvo,  predvsem na področju sporazumnega reševanja lastništva. Omeniti je potrebno, da je bilo v letih od 2005 do 2008 precej težav zaradi neurejenega lastništva zemljišča gasilnega doma med OGZ Ribnica in PGD Ribnica. Nezadovoljstvo med člani društva se je izražalo celo z izstopi posameznih operativcev iz društva, predajo pozivnikov županu in končno z odstopom predsednika društva Matjaža Viranta v letu 2007. Do volitev 2008  ga je zamenjal Anton Adamič. Na rednih volitvah 2008 sem bil za predsednika društva izvoljen  Franc Janez Klun, na poveljniško mesto pa Gregor Virant.

Novo vodstvo je sprejelo program delovanja za novo mandatno obdobje, strategijo delovanja in realizacijo programa, ki je že potekal. Tako smo v oktobru 2008 pridobili gasilsko vozilo MAN GVC 16/25. Sledila je nabava poveljniškega vozila MAZDA PV 1 ter vozila VW TTRV 1  z ustrezno opremo za tehnično reševanje v prometnih nesrečah. Od civilne zaščite smo dobili v uporabo čoln za reševanje v vodi ob morebitnih poplavah oz.  nesrečah na poplavljenem področju. Največja pridobitev pa je bila vozilo MAN GVC 24/50 z vso pripadajoča opremo.

Sledila je vrsta del pri gradnji oz. dokončanju novih garaž in prostorov nad njimi ter notranji opremi. V gasilskem domu, katerega lastništvo si delimo z OGZ Ribnica, smo odstranili pet krilnih vrat in jih nadomestili z dvižnimi ter zamenjali stara okna z novimi. Veliko dela je bilo tudi z urejanjem okolice oz. dvorišča doma: odstranitev dvoriščne lope, ureditev kanalizacije in meteornih voda pred garažami, ureditev parkirnih prostorov, preplastitev celotnega dvorišča z asfaltom, postavitev miz in klopi ter ozelenitev okolice. Pročelje gasilskega doma smo ovekovečili s fresko sv. Florjana, zavetnika gasilcev, ki ga je odlično upodobil priznani ruski umetnik akademski slikar Nikolaj Mašukov po stari sliki na platnu neznanega umetnika, ki jo hranimo v domu. Vse te pridobitve smo slovesno predali v uporabo z blagoslovitvijo, ki jo je opravil ribniški dekan mag. Anton Berčan v nedeljo, 17. junija 2012 na dvorišču PGD Ribnica.

Na rednih volitvah v letu 2013 je bilo izvoljeno staro vodstvo za naslednje petletno obdobje. Delo nadaljujemo po smernicah in planu, potrjenem na občnem zboru. Nabavili smo novo specialno prikolico za prevoz vozil ter  uredili garažne prostore v gasilskem domu. Za operativne člane smo nabavili delovne in manjkajoče paradne obleke.

V letu 2014 smo dokončno uskladili zemljiškoknjižno stanje in lastništvo doma med OGZ Ribnica in PGD Ribnica. Z medsebojnim dogovorom, ki sta ga potrdila oba upravna odbora in  je bil podlaga za notarsko overovljeno pogodbo med obema lastnikoma, smo z vpisom na geodetski upravi in v zemljiški knjigi zaključili dolgoletno zgodbo.

O vseh prostovoljnih delih in dogodkih vodimo Knjigo evidenc in statistike po številu in urah. Beležimo posamezne intervencije, dežurstva, požarno stražo, redne vaje, preglede in servisiranje opreme, usposabljanje in izobraževanje, delo v domu, urejanje okolice, prevoze vode, sestanke in drugo (proslave, pogrebi ,…), tudi z bogato fotodokumentacijo.

Sedaj nas poleg osnovnega delovanja čaka obnova fasade na gasilskem domu. Predvsem pa je naloga društva delo z mladimi, permanentno izobraževanje ter privabljanje novih članov, zlasti za delo v operativi. Gasilci smo neke vrste posebneži, saj včasih delamo v nasprotju z vsemi zakoni narave. V trenutkih, ko drugi bežijo, se mi spuščamo v reševanje.